Stories

moja zgodba. tvoja zgodba. naša zgodba. individualna in del širše družbe. kam gremo in kaj je naš cilj?
enotni v boju proti rasizmu in za boljšo družbo / prihodnost? seveda! ampak za kakšno ceno?

zavedam se, da če se ne poglobim v ta zapis in mu ne namenim kilometrino napisanih besed, da tvegam oznako poceni, pavšalno ali celo banalno. iz perspektive cinizma, seveda, ki dandanes opreza na socialnih omrežjih. ne morem se načudit kako hitro pride do tega, ko se posamezniki ali brandi postavljajo na stran družbeno kritičnih gibanj, da jim nihče ne verjame in se jim v vsakem takem izpostavljanju očita samo še samopromocijo. sama vedno poskušam ohraniti iskren odnos in mislim, da se to tudi čuti/ve. vem za kaj in za čem stojim, kje so moje vrednote ter kje leži moja empatija do družbenih krivic, ki se dogajajo širom sveta. ampak spet, kaj sploh lahko napišem/objavim, če imam občutek, da se na koncu na ig vse do kraja zbanalizira. da ostaja samo še dvom kdo je pri stvari s srcem in kdo ne.

ne morem verjet do kam smo prišli. daleč od napredka in napredek se nam izogiba, če se znotraj gibanja za pravičnost in boljše življenje vseh ljudi, začnemo razdvojevat. skupi smo v tem. skupi. in na nas je, da spremenimo svet na bolje. z dejanji. z zgledom. treba je razumet, da smo del živega gibanja ter da je to je učni proces za vse.

razlog za ta zapis je čisto preprost, prav tako moje sporočilo,— izobražuj, ne pametuj! svetuj, ne moraliziraj! prispevaj k dobremu, ne pa samo pluvat po slabem! #antiracism v vsakodnevni praksi! alternativa pljuvanju je dober zgled ter pozivanje k strpnejšemu obnašanju! postavljanje na pozicijo vrhovnega pravičnika, ki samo kaže s prstom na tiste, ki po njegovem mnenju ne naredijo dovolj, je en navaden bullshit! bodi zgled dobrega, ne pa pridigar teorije! bodimo del rešitve! ne del problema! bolj za boljšo prihodnost se je šele dobro začel in izboriti si bomo morali pravice in reforme na nešteto področjih naše družbe! boj proti rasizmu in ostalim družbenim krivicam naj (p)ostane skupna točka, ne pa stvar razhoda! (klicaji za vsakim stavkom zato, ker mi je mar)

za trenutek si bom dovolila naglas razmišljat še mal v svojo smer. ker bi rada delila svojo stisko, namreč,— v začetku junija sem po res dolgem času objavlja tri nove #GirlsGang kolekcije. ampak tajming ni bil gut. že takrat sem se spraševala, če je bilo to primerno, isto se sprašujem še danes. ker se mi zdijo druge stvari bolj važne, ker je zdej čas za druge vsebine. počutim se tako samo in nemočno pri teh odločitev, da ne znam opisat, nasvet? sprašujem se kaj je v tem trenutku zame najbolj važno? kaj za svet? je to sebično razmišljanje? morda, odvisno iz katere perspektive gledaš.

to so vprašanja, ki mi ne dajo miru in za katere iščem odgovore. ker sem totalno razdvojena in mi fokus beži na dva različna pola, ki ju (še) ne znam povezat ali balansirat.
stiska me v prsih, ker ne morem biti prisotna tam, kjer je vrh žarišča, stiska me v srcu, ker mi to jemlje energijo za ustvarjanje.

ampak ja, vsak dan je nov dan in nova priložnost za učenje, rast in razumevanje.
sebe, družbe, sveta. vem in verjamem. mam to in mamo to.

ljudje, izobražujmo se! raziskujmo! poslušajmo! bodimo aktivni v boju proti rasizmu
ter za pozitivne družbene spremembe! na vsakem koraku, zdej in za zmeri!

#antiracism #antifa peace out