Organski bombaž | Piše: Mateja Kordič

Bombaž je najbolj pridelano naravno vlakno za tekstil, ki obsega približno četrtino svetovne proizvodnje tekstila, po podatkih Fundacije Ellen MacArthur pa pridelki bombaža porabijo približno 2,5% obdelovalne zemlje.

Verjetno ste že slišali, da za izdelavo ene bombažne majice potrebujete 2700 litrov vode, vendar pa velja opomnit, da bombaž pravzaprav velja za puščavski pridelek z globokim koreninskim sistemom, ki je idealen za sušno podnebje. Bombaž porabi približno enako količino vode kot drugi poletni pridelki, poleg tega pa je odporen na slanost in sušo ter porabi manj vode kot riž, koruza, soja in številne druge zelenjavne rastline.

1 milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, 2.4 milijarde ljudi pa trpi zaradi neustreznih sanitarij. Milijoni ljudi, večinoma majhnih otrok, vsako leto umre zaradi bolezni, ki se prenašajo z vodo ter zaradi neustreznih sanitarij in pomanjkanja pitne vode, kljub temu pa še vedno porabimo 10.000 litrov vode za obdelavo samo enega kilograma običajnega bombaža.

Ključna vprašanja trajnosti glede bombaža in vode izhajajo iz praks upravljanja z omenjeno rastlino in to so: izčrpavanje vode (samo namakani bombaž), zasoljevanje tal (običajno povezano z namakanim bombažem) ter onesnaževanje vode, vključno z evtrofikacijo (pomembno tako za namakano kot deževno proizvodnjo bombaža). Prakse upravljanja pogosto narekujejo številne geografsko specifične okoliščine, ki vključujejo dostop do vode, padavine in podnebje, način razmišljanja, dostop do sodobne tehnologije, financ, državne zakonodaje.

Svoj trud bi morali usmeriti, da proizvedemo manj, vendar boljše in s tem prihraniti vodo, to pa lahko storimo le tako, da razbijemo silose v naši dobavni verigi (od semena do police) ter negujemo globlje razumevanje in zdravo sodelovanje.

Bombaž ima tudi človeški odtis. Socialno-ekonomski izzivi pri običajnem gojenju bombaža vključujejo slabe delovne razmere, otroško delo in prisilno delo; visoki dolgovi za kmete zaradi velike porabe dragih surovin, kot so pesticidi in gnojila, ki povzročajo velike zdravstvene težave v kmečkih skupnostih; nizki dohodki kmetov, ki jih nenehno ogroža nestanovitnost svetovnega trga, ter neenakost spolov, ki zavira vključujoč razvoj v skupnostih za gojenje bombaža. Kljub tem izzivom bombaž še vedno zagotavlja kmetom denarni dohodek, ki lahko poleg samooskrbnih pridelkov plačuje gradbeni material, šolnine in druge gospodinjske potrebščine.

Če bi ves bombaž gojili trajnostno, bi lahko milijoni pridelovalcev bombaža po vsem svetu dostojno zaslužili in si s tem izboljšali življenje!

Nenazadnje pa je potrebno izpostavit še, da gre pri predelavi, barvanju, obdelavi in dodelavi oblačil za najbolj umazane in kemično najbolj intenzivne korake v proizvodnji oblačil. Globalne organizacije ocenjujejo, da na tisoče ljudi, ki so izpostavljeni kemikalijam, ki se uporabljajo v neekološki proizvodnji bombaža, vsako leto umre zaradi raka, zastrupitve in spontanih splavov.

Organski bombaž predstavlja zelo majhen odstotek, približno 0,7% svetovne proizvodnje bombaža (Textile Exchange), vendar ima kljub temu veliko podpornikov in odjemalcev. Največji izzivi s katerimi se soočajo proizvajalci so kakovostna razpoložljivostjo semen, onesnaženost, dostop do kakovostnih organskih surovin za zatiranje škodljivcev in plevela, problem pa predstavlja tudi birokratski sistem, ki upravlja z zakoni glede pridelave organskega bombaža.

Organski bombaž je bombaž, ki je proizveden in certificiran v skladu z ekološkimi kmetijskimi standardi. Njegova proizvodnja ohranja zdravje zemlje, ekosistemov in ljudi z uporabo naravnih postopkov. Ekološko gojenje bombaža ne dovoljuje uporabe strupenih kemikalij ali GSO (gensko spremenjenih organizmov). Namesto tega združuje tradicijo, inovacije in znanost, da koristi skupnemu okolju in spodbuja kakovostno življenje vseh vpletenih.

Pirate Piška majice so iz organskega bombaža, ki ima GOTS certifikat, kar pomeni, da ima tekstil vsaj 70% organske vsebnosti. Poleg tega tekstil odobren s strani GOTS zagotavlja, da je dosežen standard poštene trgovinske prakse (tekstil je pregledan na kraju samem) ter, da je proizvedeno v družbeno odgovornih pogojih, pozorno ravnanje z odpadki in odpadno vodo, brez strupov, da vsebuje vsaj 70% organski material, ter natančno vodenje in pregledno poslovanje, da bi se izognili socialni neenakosti in nepoštenim delovnim praksam.

Prednosti organskega bombaža:

Organski bombaž za gojenje porabi veliko manj (sveže) vode, saj se pridelovalci ekološkega bombaža veliko raje poslužujejo naravnih virov kot je dež kot sistemov za namakanje.

Organska pridelava ima stroge zahteve glede kolobarjenja, ohranjanja in upravljanja tal. Povečana organska snov v tleh in rodovitnost tal se na ekoloških kmetijah povečata in izboljšata odpornost na poplave in sušo.

Organsko kmetovanje povečuje biotsko raznovrstnost v rastlinskih in nekulturnih habitatih. Prepoveduje GSO, uporabo nevarnih pesticidov in sintetičnih gnojil. Za izgradnjo plodnosti se kmetje opirajo na naravne vložke, kot so živalski ali zeleni gnoj.

Prehod na ekološko pridelavo lahko zmanjša porabo vode do 88%, evtrofikacijo do 64%, povpraševanje po energiji do 58% in globalno segrevanje do 26%. Z gojenjem organskega namesto običajnega bombaža lahko kmetje prihranijo 218 milijard litrov vode in 92,5 milijona kg ogljikovega dioksida.

Organski bombaž je veliko boljši od običajnega bombaža, ker ni gensko spremenjen in je pridelan organsko, kar pomeni brez uporabe nevarnih herbicidov, pesticidov ali gnojil.

Ekološko kmetovanje na splošno ter nekateri certifikati o organskem bombažu lahko kmetom zagotovijo primernejše plačilo (stroški plus minimalni dobiček), ki je bolj stabilno kot plačilo za običajni bombaž ali ne certificiran bombaž.

Napisala: Mateja Kordič | spletna stran | instagram