Fair Wear | Piše: Mateja Kordič

Pirate Piška Girls Gang majice so del Fair Wear Fundacije in izdelane iz organskega bombaža z GOTS certifikatom. Kaj vse to pomeni, koga certifikati varujejo in zakaj so pomembni pa v nadaljevanju.

Nekaj malega je Pirate Piška na to temo že pisala v Girls Gang Manifestu: Ko sem začela ponovno razmišljati o tem, da bi obudila idejo in nadaljevala s tiskanjem majic, sem začela okrog sebe opažati veliko izdelkov z »girl power« citati, ki jih postavljajo na trgovinske police pretežno blagovne znamke hitre mode in moram priznati, da me je to nekoliko zbodlo. Težko verjamem sloganom, ki prihajajo s strani takih korporacij, saj so samo prehoden trend, ki mine takoj z naslednjim letnim časom. Poleg tega se je treba vprašati ali so slogani na majicah hitre mode usklajeni z resničnimi feminističnimi vrednotami? Delavci za tovrste korporacije so ponavadi podplačani, pogoji v tovarnah nehumani in ves sistem temelji na izkoriščanju delavcev, kjer je večina od tega prav žensk.

Več na piratepiska.com/girlsgang/

Kaj je Fair Wear Fundacija?

Naloga Fair Wear Fundacije (v nadaljevanju FWF) je izboljšati delovne pogoje za stotine tisoč delavcev, ki se ukvarjajo z izdelavo oblačil za podjetja, ki so člani FWF.

Po vsem svetu se namreč milijoni delavcev v tekstilni industriji soočajo s slabimi delovnimi pogoji in omejitvami svojih pravic in svobode. Njihove plače so prenizke, da bi lahko preživeli, delovni dnevi so izjemno dolgi in razmere v katerih delajo nevarne, delavci se le redko lahko prosto pridružijo sindikatom in izboljšajo svoje stanje. Žal pa vsega tega ni tako enostavno spremeniti, ker so dobavne verige oblačil zelo zapletene in se raztezajo po šestih celinah. Posamezen kos oblačila ponavadi izdeluje več delavcev, pogosto razporejenih v več tovarnah, kar pomeni ogromno delavcev in tovarn, kjer gre lahko kaj narobe, poleg tega večina blagovnih znamk izdela na stotine modelov le v eni sezoni. Da bi dosegli trajnostne izboljšave, bi morale blagovne znamke in tovarne predvsem začeti trajnostno sodelovati.

Osnova sodelovanja med Fair Wear Fundacijo in člani sindikata je Kodeks delovnih praks (ali delovnih standardov). Jedro tega kodeksa sestavlja osem mednarodno priznanih delovnih standardov, ki izhajajo iz konvencije Mednarodne organizacije dela in Deklaracije OZN o človekovih pravicah.

Kodeks delovnih standardov

1. Zaposlitev je prosto izbrana. Delavcev ni mogoče prisiliti k delu, na primer z zadrževanjem plač ali zaklepanjem.
2. Brez diskriminacije pri zaposlovanju. Večina delavcev oz. delavk v tekstilni industriji so ženske katere se pogosto soočajo z diskriminacijo in nadlegovanjem. FWF si prizadeva za boljše pogoje za ženske in druge ranljive skupine, kot so npr. delavci migranti.
3. Brez izkoriščanja otroškega dela. Otroci bi morali imeti v prvi vrsti možnost šolanja. Ko pa so dovolj stari za delo, jih je potrebno zaščititi pred tem, da opravljajo nevarna dela ali imajo predolge delavnike.
4. Svoboda združevanja in njihova pravica do kolektivnih pogajanj. Za trajnostne spremembe je ključnega pomena, da imajo delavci svoj glas pri izboljšanju svojih delovnih pogojev. Pravica do ustanavljanja sindikatov in pogajanj s tovarnami je tako v prvem planu.
5. Izplačilo življenjskega minimuma. Plače za običajni delovni teden bi morale zadoščati za zadovoljevanje osnovnih potreb delavcev in njihovih družin ter za zagotovitev diskrecijskega dohodka.
6. Primerne ure dela. OZN (Organizacija združenih narodov) pravi, da je maksimum šest dni v tednu, osem ur na dan. Več kot to bi moralo biti prostovoljno, plačljivo in ne več kot 12 nadur na teden.
7. Varni in zdravi delovni pogoji. Delavci imajo pravico do varnih in zdravih delovnih pogojev. To pomeni, da obstaja dostopnost in primerna varnostna oprema ter, če morajo delati z nevarnimi materiali ali opremo, morajo biti o tem primerno poučeni.
8. Pravno zavezujoče delovno razmerje. Delavci imajo zakonsko pravico do pogodbe in določenih prejemkov kot so izplačilo pokojnine, socialna varnost, zavarovanje in odpravnina. Delodajalci morajo te pravice spoštovati.

Dajmo glas ženskam, ki izdelujejo naša oblačila

Vse več potrošnikov se zaveda nepravičnih delovnih razmer v modni industriji. Med slednjimi sta najbolj izpostavljena otroško delo in nizke plače, obstajajo pa tudi druge, manj znane negativne delovne prakse, ki so se normalizirale, na primer spolno nadlegovanje in nasilje.

Skoraj tri četrtine delavcev v tekstilni industriji po vsem svetu so ženske, ki pa so v veliki večini žrtve nasilja na delovnem mestu. Zato, ko govorimo o vprašanjih glede spola v tekstilni industriji, govorimo predvsem o vprašanjih, ki zadevajo ženske in deklice. Hkrati je treba opozoriti, da so tudi moški žrtve spolnega nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, zlasti spolno nenormativne osebe, homoseksualci, biseksualci ali transseksualci, zato je prizadevanje za enakost spolov v tovarnah in v celotni dobavni verigi zelo pomembno in nekaj za kar si prizadeva tudi Fair Wear Fundarija.

Spolno nadlegovanje in nasilje nad ženskami je zelo razširjen problem v tekstilni industriji, kjer ženske predstavljajo približno 80% delovne sile. V mnogih tovarnah oblačil je pritisk na proizvodnjo zelo velik, zato prihaja do verbalnega nasilna, ki je velikokrat spolno eksplicitno in je na žalost tudi del običajne prakse. Delavke so pogostokrat mlade, revne in živijo v družbi v kateri prevladujejo močne spolne hierarhije. Moteče visok odstotek tekstilnih delavk poroča o verbalni in fizični zlorabi ter spolnem nadlegovanju, vključno z napadi in posilstvi. Preprečevanje in reševanje primerov nadlegovanja v tovarnah oblačil zahteva skupen pristop.

„Vodje tovarn, blagovne znamke oblačil in nevladne organizacije, kot je naša, morajo prevzeti odgovornost, da bodo preprečili nadlegovanja na delovnih mestih. Blagovne znamke morajo prepoznati, da se to dogaja, in ukrepati v skladu z njimi; naši revizorji morajo biti sposobni to opaziti; vsi, ki kupujejo oblačila, pa se bi morali tega zavedati.” Margreet Vrieling, Fair Wear Foundation

Da ženske lahko govorijo o nadlegovanju, se morajo počutiti dovolj varne in podprte s strani vodstva tovarne, zato so FWF in njegove blagovne znamke za reševanje problema spolnega nasilja v tovarnah v Bangladešu in Indiji ustanovile odbore, ki rešujejo probleme spolnega nasilja.

V Indiji je FWF vodil tudi program usposabljanja za nadzornike, kjer so moške nadzornike usposobljali, da zaščitijo vse svoje delavce ne glede na spol ali spolno usmerjenost ter za reševanje konfliktov brez nasilja. Posledično so tudi delavci počasi spregovorili o problemih na delovnem mestu ter si s skupnimi močni prizadevajo za rešitve.

Zavedati pa se moramo, da nobena blagovna znamka ali organizacija ne more sama spremeniti pogojev v svetovni dobavni verigi oblačil, zato FWF sodeluje s sindikati, delavskimi in ženskimi skupinami, poslovnimi združenji, vladami in potrošniškimi organizacijami, tako v državah proizvajalkah kot v Evropi, vse z namenom iskanja trajnih rešitev.

Oblačil, ki bi bila 100% poštena (še) ni, kljub temu pa si znamke, ki so članice FWF, močno prizadevajo, da bi to dosegle! To lahko naredijo s spreminjanjem načina poslovanja ter s sodelovanjem z dobavitelji in med seboj, pri tem pa jim FWF omogoča sprotno preverjanje ter s poročili o njihovem napredku.

Kaj lahko torej storimo, da podpremo boljše delovne pogoje? Podpirajte in kupujte pri blagovnih znamkah ki so članice Fair Wear Fundacije, ter pri malih lokalnih podjetjih. Izogibajte se hitri modi in znamkam, ki skrivajo kje in kako so njihova oblačila narejena.

Kaj lahko torej storimo, da podpremo boljše delovne pogoje? Podpirajte in kupujte pri blagovnih znamkah, ki so članice Fair Wear Fundacije, ter pri malih lokalnih podjetjih. Izogibajte se hitri modi in znamkam, ki skrivajo kje in kako so njihova oblačila narejena.

Napisala: Mateja Kordič | spletna stran | instagram