Danes, 22. aprila, praznujemo Svetovni dan Zemlje. Po letih (ali desetletjih), ki smo jih preživeli, ni težko biti zaskrbljena in obupana, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z naravo in človeštvom. Lanskoletna okoljska konferenca Združenih narodov COP26 je prinesla le ohlapne obljube. Požari v Kanadi, Sibiriji, ZDA, poplave v Južnem Sudanu, Zahodni Evropi, Južnoafriški republiki, ekstremna suša v Keniji in na Madagaskarju so prizadeli milijone in nam pokazali, kakšna prihodnost nas čaka, če ne bomo ukrepali. Nedavna serija treh poročil Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je prvič nedvomno potrdila, da je ogrevanje ozračja, oceanov in kopnega posledica človekove dejavnosti. Zadnjih pet let je najbolj vročih vse od začetka beleženja, pospešila se je stopnja dviga morske gladine in izgube ledu, koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju že najmanj 2 milijona let ni bila tako visoka, ekstremni vremenski dogodki pa vse pogosteje vplivajo na človeška in živalska življenja ter rastlinstvo, gljive in druge mikroorganizme, ki so nujno potrebni za obstoj življenja na Zemlji.

Vendar zdaj ni pravi trenutek za brezup! Zgornja dejstva nam morajo služiti kot alarm in nam dati motivacijo, da tudi sami narediti korake v pravo smer.
Današnji Dan Zemlje je pravi (in skrajni) čas, da razmislimo o našem individualnem vplivu na planet.

A naj takoj na začetku izpostavim, da za okoljsko krizo nismo krivi posamezniki, kot bi nam marsikatere vlade in podjetja radi očitali. Največjo odgovornost nosijo predvsem velika globalna podjetja, ki temeljijo na izkoriščanju ljudi, ekstrakciji naravnih virov in uničevanju narave za profit. Naša odgovornost pa je, ali bomo ta podjetja podpirali z nakupi njihovih izdelkov, ali pa se bomo raje odločili za bolj trajnostne, naravi in ljudem prijazne izbire ter takšna podjetja klicali k odgovornosti.

Kaj ima s tem modna industrija?

Nisem tako mlada, da se ne bi spomnila časa pred vzponom hitre mode. Kot otroka me je stara mama učila šivati nova in popravljati oblačila. Skrb za obstoječa oblačila in stvari, ki jih že imamo, mi je bila vsakodnevno pokazana s ponovno uporabo plastičnih vrečk, ki smo jih dobili iz trgovine, domiselni uporabi ostankov hrane, sajenjem rož v stare lonce in zašitjem lukenj v nogavicah. A priznam, tega nisem vedno cenila. V svojih najstniških in zgodnjih dvajsetih sem se tudi sama ujela v mrežo hitre mode. Če nisem imela pravih oblačil, me je skrbelo, da ne bom dovolj kul. Obenem pa so me hitro spreminjajoči se trendi silili v nakupe novih cenenih oblačil, ki kaj hitro niso bila primerna niti za nošnjo doma. Povrh vsega je nakupovanje nadomestilo druge hobije in postalo najljubša prostočasna aktivnost.

To je ta premetenost industrije hitre mode. Pogosto dodajanje novih kolekcij (nekatere znamke lansirajo novo kolekcijo vsak teden!) z nizkimi cenami vsakomur omogočajo, da je lahko oblečen kot najljubša zvezdnica in nosi zadnje trende z modnih pist že nekaj dni za njujorškim tednom mode. Konstantno bombardirani z oglasi verjamemo, da moramo menjati oblačila kot po tekočem traku, če želimo ostati relevantni in kul, nošenje istega kosa dvakrat pa je totalni fashion faux pas, kar ustvarja nenehen občutek potrebe in posledično nezadovoljstva, saj so se trendi, seveda, ponovno zamenjali. Devalvacija vrednosti oblačil (tako v cenovnem kot sentimentalnem smislu) in odmaknjenost od ljudi, ki oblačila proizvajajo, nas srka v začaran krog hiperinflacije potreb in želja.

Industrija hitre mode je ključni del toksičnega sistema prekomerne proizvodnje in potrošnje, ki izkorišča naravo in ljudi za svoj profit. Celotna modna industrija je kriva za vsaj 10 % globalnih ogljičnih izpustov, 20 % industrijskega onesnaženja vode, 35 % mikroplastike v oceanih in povezana z deforestacijo (marsikatera znamka, ki uporablja usnje, je povezana z uničevanjem Amazonskega pragozda), kratenjem delavskih pravic, izkoriščanjem in modernim suženjstvom ter trpljenjem divjih živali. In to je le nekaj groznih dejstev.

Ker vse več ljudi opozarja na resnično ceno modne industrije in zlasti hitre mode, nas želijo znamke s svojimi “trajnostnimi“, “zavednimi” in “krožnimi” kolekcijami prepričati, da jim je mar za okolje (še posebej pa na Dan Zemlje), medtem ko nam v isti sapi prodajajo poliestrske majice s catchy napisom za 3 EUR, ki bodo ob pranju v vodo spustile plastične mikrodelce, se po dveh nošnjah raztegnile in na koncu pristale na smetišču v neki drugi državi. Obenem uvajajo sheme “recikliranja”, ki kupcem omogočajo, da (v zameno za bon) oddajo svoja nezaželena oblačila. A zgolj mikro odstotek zbranih oblačil v trgovinah in dobrodelnih ustanovah je recikliran v nova vlakna, velika večina pa je odvrženih na smetišča ali prodanih naprej.

Prodanih naprej? Sliše se super rešitev. To pomeni, da vsak kos, ki ga oddaš v Humanin zabojnik, nosi nekdo drug. V tvoji glavi se verjetno pojavi podoba quirky second-hand trgovinice, kjer se tvoja majica s catchy napisom prodaja. Res je, tam se sicer proda delež oblačil, ki pa so boljše kvalitete. To pomeni, da večina kosov hitre mode (tudi tvoja majica), ki so zavrženi, pristane nekje drugje.

Resale trgovci oblačila pakirajo v bale in jih prodajo v države, ki so vključene v trg rabljenih oblačil.

Tvoja cenena majica za 3 EUR je najverjetneje pristala na tržnici Katamanto v ganski Akri, ki sprejme okoli 15 milijonov zavrženih oblačil tedensko (!). Čeprav se je tržnica v 60. Letih prejšnjega stoletja začela kot dober biznis model za lokalno prebivalstvo in domnevno trajnostna rešitev za odvečna oblačila z “Zahoda”, pa se je v zadnjih letih sprevrgla v okoljsko in človeško katastrofo. Sprva kvalitetna oblačila so nadomestili ceneni kosi hitre mode, ki so neprimerni za ponovno uporabo, in zato pristanejo na bližnjem odlagališču, lokalni prodajalci pa od kupljene bale nimajo nobenega profita in posledično životarijo.

V industriji, ki le troši naravne in človeške resurse in jih ne uporabi ponovno, “stran” obstaja le kot stran od naših oči – zavržena oblačila ne izginejo, ampak se znajdejo nekje drugje.

V času, ko globalno v enem letu zavržemo 92 milijonov ton oblačil, sta temeljni težavi hitre mode hitrost proizvodnje (15 dni od dizajna do izdelka na trgovinski polici) in spodbujanje enkratne uporabe, kar ima izjemne posledice za ljudi in okolje. Programi recikliranja in mikro ponudba ekoloških, trajnostnih ali veganskih oblačil (ki največkrat služijo greenwashingu), niso dovolj v boju proti throw-away kulturi, goram odpadkov, obremenjevanju in izkoriščanju naravnih virov ter ljudi ter številnim drugim težavam, ki jih povzroča hitra moda.

Kar je potrebno, je sprememba celotnega sistema. S pomembnimi koraki lahko začneš že danes. Kaj lahko storiš?

Imej rada oblačila, ki jih že imaš

Najboljša izbira je še vedno tista, ki jo že imaš v omari. Skrbi za svoja obstoječa oblačila, peri jih navodilom ustrezno in čim manj (Zemlja ti bo tudi tu hvaležna) in popravljaj luknje. Poskusi z novimi kombinacijami, na katere še nisi prej pomislila. Oblačila lahko tudi predelaš v kaj drugega (nov hobi anyone?) ali pa zamenjaš s svojimi prijatelji.

Nakupuj iz druge roke

Če / ko ti je nakupovanje iz druge roke dostopno (žal je še vedno težje najti večje konfekcijske številke, prav tako manjka ponudba za specifične rabe), naj bo to tvoja prva izbira.

Daj nakupovanje na pavzo

Ne glede na to, ali preskočiš en nakup ali pa si za cilj zastaviš eno leto brez novih oblačil. Vsak korak je pomemben, ti pa začni tam, kjer ti ustreza. Spremembe slabih navad se ne zgodijo iz danes na jutri. Zato naredi korake, ki jim boš lahko sledila dolgoročno.

Nakupuj manj in od znamk terjaj odgovornost

Danes v povprečju kupimo 60 % več oblačil kot pred 15 leti. To se krepko pozna na naši denarnici, psihi, še bolj pa na okolju. Živimo v družbenem sistemu, ki nas spodbuja k nakupovanju, naša vrednost pa se meri v količini stvari, ki jim imamo. Če se začnemo bolje zavedati, koliko in kaj kupujemo, ter odstopimo od pričakovanih kapitalističnih norm pretiranega nakupovanja, ki niso dobre za nikogar drugega kot lastnike modnih znamk, bomo kaj hitro ugotovili, da nam tista majica s catchy napisom pač ne prinaša zadovoljstva. Kliči znamke k odgovornosti (naj bo to z vprašanjem pod greenwashing objavo na družbenih omrežjih ali pa s pismom) in odpiraj pogovore s svojimi bližnjimi. Navade potrošnikov so tiste, ki usmerjajo gospodarstvo. Samo pomisli, kaj vse se lahko spremeni!

Ob nakupih izberi dobro

V poplavi medlih informacij in puhlih zavez, katerih namen nas je prepričati v nakup, se je treba vprašati: je znamka res trajnostna ali nas samo zavaja? Pri raziskavi ti lahko pomaga množica virov na spletu, ki preverjajo zavezanost znamk ljudem in planetu. Good On You je imenik modnih znamk, ki so ocenjene glede na vpliv na planet, živali in ljudi. Fashion Checker ti pomaga identificirati znamke, ki svojih delavcev ne plačujejo ali pa jim ne nudijo plače, ki zagotavlja preživetje. Podpiraj domače in majhne znamke, ki skrbijo za okolje, živali in ljudi!

Tudi najpametnejši se imajo kaj za od-učiti

Brez skrbi, nihče ni popoln in vsi delamo napake. Naj te to ne odvrne od dobrih namer in vzgajanja okolju in ljudem prijaznih navad. Da ti bo lažje, pa ti priporočam, da očistiš svoje družbene medije in mejl ter odstraniš znamke hitre mode, influenserje, ki jih promovirajo, ter jih raje nadomestiš z viri, ki ti bodo pomagali na tvoji poti. Spodaj lahko najdeš mini seznam, ki ti je lahko v pomoč in vir za nadaljnje raziskovanje.

• Aja Barber https://www.instagram.com/ajabarber/
• Venetia La Manna https://www.instagram.com/venetialamanna/
• Celine Semaan https://www.instagram.com/celinecelines/
• Slow Factory https://www.instagram.com/theslowfactory/
• The Or Foundation https://www.instagram.com/theorispresent/
• Remake https://www.instagram.com/remakeourworld/
• Remember who made them https://www.instagram.com/rememberwhomadethem/
• Clean Clother Campaign https://cleanclothes.org/
• knjiga Consumed, avtorica Aja Barber
• Good On You https://goodonyou.eco/
• Open Edu izobraževalni program, ki ga pripravlja Slow Factory https://slowfactory.earth/open-edu

Ne pozabi, nič se nikoli ni spremenilo samo od sebe.

Pridruži se nam.

Napisala: Jasmina Ploštajner | Danes je nov dan