Girls Gang, drugič

Tokrat iskreno o tem kaj mi predstavljajo Girls Gang majice in zakaj je to več kot samo slogan, ki s pranjem vedno bolj bledi, če ga vsak dan skrbno ne negujemo. Mini manifestu, ki je nastal skupal z majicami in obstaja že od vsega začetka, tokrat sledi še drugi del, oziroma zapis misli, ki so se oblikovale tekom zadnjih let. Gremo od začetka.

Leta 2014 sem natiskala prve Girls Gang Forever majice kot poklon vsem riot bejbam, mo(go)čnim junakinjam in glasbenicam, s katerimi sem odraščala. Nekaj let kasneje sem začutila, da so te majice nekaj, kar mora postati del redne ponudbe ter na voljo po ceni, ki pokriva samo moje delo, brez kakršnih koli drugih marž. Čutim, da je to nekaj s čimer lahko kot ustvarjalka in sitotiskarka prispevam k grlpwr skupnosti.

V parih letih sta se spremenili dve stvari. Prva in najpomembnejša je ta, da zadnja tri leta ročno sitotiskam izključno na Fair Wear majice ter druga, da sem ceno majice preoblikovala že dvakrat. Odločitev za oboje razložim v nadaljevanju, saj se mi zdi transparentnost zelo pomembna.

Delavci v oblačilni industriji so v veliki večini podplačani, pogoji v tovarnah nehumani in ves sistem temelji na izkoriščanju, od tega pa je kar 80% žensk. V Bangladešu npr., ki je drugi največji svetovni izvoznik oblačil, je minimalna plača za delavce v oblačilni industriji 5.300 bangladeških takov (£45 GBP ali 62€) na mesec, kar je daleč od 8.900 takov (£75 ali 104€), ki so potrebni za kritje osnovnih potreb delavca. Mnogi delavci opravljajo med 60 in 140 ur nadur na teden in so običajno pri plačilu teh ur ogoljufani. Zdravje in njihova varnost sta pogosto zanemarjana in različne zlorabe zelo pogoste. Poleg tega je težko verjeti grlpwr sloganom, ki prihajajo s strani večmiljonskih korporacij, saj gre v tem primeru samo za prehoden trend, ki mine že z naslednjim letnim časom. Poleg tega se je potrebno vprašati tudi ali so slogani na majicah hitre mode usklajeni z resničnimi feminističnimi vrednotami?

Vsi naštetih dejavniki so botrovali k temu, da Girls Gang Forever ročno sitotiskam samo še na Fair Wear majice, ki so izdelane na pravičnejši način ter v kontrolirani proizvodnji, ki delavcem zagotavlja pravico do varne, dostojne, ustrezno plačane zaposlitve.

Potem pa je tukaj še (moja) cena. Še vedno brezpogojno stojim za idejo, da so majice na voljo po ceni, ki pokriva samo moje delo, brez kakršnih koli drugih marž, vendar se je začetna cena deset evrov izkazala za precej nerealno. V tej računici moje delo ni bilo niti malo fair ovrednoteno, kasneje pa se je cena spremenila tudi zaradi preskoka na Fair Wear majice, zadnja (končna) cena pa je odraz trenutnega stanja ter vse energije in truda, ki ga vlagam v te majice, v ta brand in v vse kar to dvoje potegne za sabo. Treba je upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na končni izdelek, tudi tiste najmanjše in pa take, ki so včasih s strani kupcev že kar samoumnevne. Z nakupom po fair ceni v končni fazi omogočaš lepšo prihodnost vsem v verigi proizvajalcev in tako prispevaš, da je cel krog lepo zaključen.

Če sta bili sedaj to dve stvari, ki se v grobo tičeta brand strani mojega ustvarjanja, v nadaljevanju sledi še iskren zapis o tem kako te majice, ali pa bolje rečeno gibanje ali skupnost, občutim na osebni ravni. Tako kot me Girls Gang zgodbe navdušujejo in dvigujejo, obstajajo tudi take, ki me (še vedno) treščijo ob tla.

Od punc dobivam tako lepa in navdihujoča sporočila, da mi gre včasih kar na jok. Jokica forever. Prenekatere si vzamejo čas in mi napišejo nekaj malega o tem za koga so, ali pa kam so že skupaj odpotovale (bile so res že na različnih koncih sveta), kupujejo jih za darila svojim prijateljicam, za dekliščine, kupujejo jih tudi za svoje fante. Slednje mi je res pri srcu. Veliko fantov poznam, ki nosi Girls Gang majico in to mi zelo veliko pomeni predvsem zaradi tega, ker s tem širijo idejo, da majice niso izključujoče, so unisex in so namenjene vsem, ki se združimo v osnovni ideji Girls Gang skupnosti.

To pa me privede tudi do točke, ko energijo porabljam za to, da se poberam iz tal. Pojdimo lepo od začetka. Kaj je Girls Gang skupnost in kaj to sploh pomeni? Definicij je verjetno nešteto, sigurno pa se bomo vsi strinjali v najbolj preprosti, da gre za skupnost, ki združuje pogumne in svobodomiselne ljudi, ki navdihujejo, vzpodbujajo ter s svojo pokončno držo vplivajo na pozitivne spremembe v dojemanju položaja žensk v družbi. Ok, boj za žensko enakopravnost v družbi je seveda nekaj k čemer bi se vsi morali pridružiti, kličem in pozivam pa tudi k večjemu medsebojnemu splošnemu spoštovanju med ženskami. Da se ne dojemamo samo kot konkurenca, ampak si med seboj pomagamo.

Ta plat zgodbe je, vsaj meni, najbolj boleča. Punce, ki se počutijo ogrožene v družbi drugih punc. Že tako se nas veliko na dnevni ravni spopada s seksističnimi kostmi, ki nam jih meče družba, potem pa si delamo to še med sabo. Uff. Govorim o puncah v poslovnem svetu, kot tudi o puncah, ki se počutijo ogrožene v družbi drugih punc, sploh v prisotnosti novih simpatij ali bivših. Ali obstaja kakšna hujša oseba kot oseba, ki je dejtala z osebo s katero sedaj ti dejtaš? Seveda obstaja, toda v času paranoje, negotovosti in vseh socialnih omrežij lahko začutimo, da je odgovor na to vprašanje NE in lov na čarovnice se lahko začne. Parkrat sem bila meni-nič-tebi-nič ujeta v podobno zgodbo, ki je bila plod izmišljenih scenarijev in ni imela nikakršne najmanjše podobnosti z realnostjo. V takem primeru bi najraje rekla punci naj sleče Gils Gang majico! Priznam. Ob takih primerih se mi srce strga. Priznam.

Punce v takih primerih izstreli in počnejo stvari, ki so na meji dobrega okusa. Že do mere obsesije se sprašujem zakaj je tako? Kaj je razlog? Sigurno ima vsaka punca svojega, vse smo si različne, ampak mislim pa, da je en razlog zelo očiten. Že od nekdaj smo s strani staršev ali sorodnikov in družbe vzgajane, da smo popolne šele s partnerjem in otroci, nič ali pa premalo pa se govori o tem kako zelo je pomembno, da najprej izpopolnimo sebe.

To, da poznamo sebe, je naša največja moč!

Zapis bi rada zaključila s priporočilom za ogled enega od Red Table Talkov z Jado Pinkett Smith, ki se dotakne ravno teme ženskega medsebojnega spoštovanja, delila bom tudi del govora njene gostje Gabrielle Union, ki zaobjame točno to kar sem želela v zadnjem odstavku zapisati tudi sama.

“I used to shrink in a presents of other dope, beautiful women. I used to revel in gossip and rumours, I took joy in people’s pain and I tap danced on their misery. Real fierce and fearless women celebrate and compliment other women and we recognise and embrace the notion that their shine in no way diminish our light and that it actually makes our light makes shy brighter.”

Z ljubeznijo,
Tjaša PPx