delovna miza

miza zame. to je pompozna najava in to bo objava o največji delovni mizi na svetu (khm, ja). evolucija iz ene mize na dve in iz dveh na tri (+ še ena, če štejem še office mizo v delavnici) je zame mega napredek. to pomeni konec prekladanja stvari iz enega konca na drugega, zidanja stolpov iz stvari, prenašanja, impro vsakič, ko so v igri večji projekti, itd. boleče je tudi, da si lomim si hrbet vsakič, ko postavljam različne razstave, vsakdan dan za računalnikom, ker še nisem osvojila pravilne drže in vsakič za šivalnim strojem, ker ponavadi kar lezem skupaj, ko se koncentriram na šivanko in ravne linije. in ko vstanem – ni medmeta, ki ga lahko ponazorim s parimi črkami, da bi zaobjel zvok pokanja hrbta. basta. višina te mize je prilagojena moji, tako, da ja, velike upe polagam v to mizo, jz in moj hrbet.

miza je že uspešno prestala horror, takoj za vogalom pa jo že čaka Animateka, i’m so exaited i’m gonna die!