Loading cart contents...
Animateka ’17
lisica?! rakun?! mačka?! volk?! Caroline mi je povedala, da še sama ne ve za katero žival gre, sigurno pa to ni mačka, mogoče je lisica ali volk. na rakuna pravi, da še ni pomislila, prav tako ne jz, če sem iskrena, ampak bolj kot gledam plakat, bolj razumem zakaj je marsikdo pomislil prav na rakuna. zame je bila od prvega trenutka lisica. itak. govorim o zverini na Animatečnem plakatu 2017, če se kdo sprašuje ali je to delata o najljubši živali ali o obisku živalskega vrtu (slednje odsvetujem in ne odobravam)
na tem mestu tudi ne gre izgubljati besed, da je bila letošnja edicija Animateke v znamenju izrezank (cut-out-s) francoste umetnice Caroline Sury pa vendar bom o njej še nekaj malega napisala in kopi pejstala v nadaljevanju.
Caroline Sury je grafična umetnica/ilustratorka, striparka in glasbenica, ki v Marseillu vodi podtalno založbo Le Dernier cri. v založbi izdajajo strahotno lepe publikacije v tehniki sitotiska in skrajne animirane filme polne umetniških del različnih znanih in neznanih art brut/vizionarskih umetnikov. Caroline je študirala likovno umetnost v Bordeauxu in v zgodnjih 90.letih je ustvarila več grafičnih map v sitotisku, sledilo je nekaj »stripovskih potovalnih dnevnikov«, z delom Frida Gastro pa je do najstrašnejših podrobnosti popisala svoje želodčno-črevesno vnetje in s tem začela raziskovati avtobiografski žanr. (vir: Animateka)
Caroline pri svojem delu črpa iz tradicije art bruta; njeno delo je neposredno, celo divje, hkrati pa vseskozi tudi skrajno osebno ter intimno, saj se pogosto loteva avtobiografskih tem, ki jih obravnava nadvse iskreno. kritiki njen slog opisujejo kot nebrzdan, celo agresiven in zastrašujoč, kljub temu pa v njem najdemo veliko vsebinskih poudarkov, ki razodevajo avtoričino pronicljivost pri samoopazovanju, kot tudi empatično tenkočutnost pri motrenju življenja in družbe nasploh. avtorica ustvarja na zelo prepoznaven način; mestoma poudarjena eskpresivnost se nemalokrat prepleta z izrazito otroško naivnim likovnim izrazom, kjer ne manjka hudomušnih in ironičnih elementov, ti v zadnjem obdobju forme ob umikanju barv postajajo vse bolj rafinirane, izrazito grafične ter izčiščene, pri čemer pa omogočajo dovolj prostora za vsakovrstne detajle. pogosto se loteva obravnave ženskih vprašanj in njenega eroticizma.
v sklopu festivala, za katerega je prispevala grafično podobo, je bil prikazan tudi izbor njenih najljubših animacij, avtoričino gostovanje v Ljubljani je okronal izid njenega flipbooka, za posladek pa se v jubilejni 70. številki revije Stripburger izšel še njen veliki intervju. (vir: Animateka in Stripburger)
Caroline Sury se je v Ljubljani predstavila z razstavo Voodoo Entartete Kunst, z enim delom na samem festivalu Animateka ter z drugim v galeriji Alkatraz (AKC Metelkova mesto, Lj).
Čeprav je glavnina festivala potekala prvi teden decembra, se je Animateka začela prebujati že konec novembra z razstavo Podlasica, ki je zaobjela ustvarjanje risanega filma avtorja Timona Ledra. v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani je Timon na ogled postavil skice, risbe in vse kar sodi v proces in nastajanje njegovega animaranega filma.
prva stvar, ko vstopiš čez glavna vrata Kinodvora, je sigurno pogled na Animatečni butik. potem seveda skoraj večino najprej zanese levo v kavarno, potem v dvorano in iz dvorane nazaj mimo butika. takrat je največja gužva. če koga zanima, pridte raje med projekcijami, takrat je mir, takrat je milina in več kot dovolj knjig, stripov, dvdjev, flipbukov, da najdeš kaj zase.
(scenska) postavitev festivalskih prostorov, postavljanje razstav in animatečni butik nekako ostajajo moja stalnica na festivalu sedaj že ogromno let, 10 se jih je že naštelo. na tej točki se potem začne postavljati vprašanje kako naprej. okrogle obletnice postavljajo taka vprašanja. res.
P.S. po Animateki, -ne, bodimo točni, še v isti noči in potem še cel naslednji dan pa smo z ekipo postavljali še decemberski dekor za Kinodvor. joj, men rime kr same padajo iz rokava. ja, naporen je ta december.
vse f: Katja Goljat
