Animateka ’16 /Joni Männistö razstava

Joni Männistö je za 13. Animateko narisal tisto ribo, ki je do časa festivala mirno in zasanjano plula po globinah črnega morja, potem pa spregledala in pod neonskimi barvami plesala morski tango. kako je nastal plakat (v tehniki praskanke) smo si lahko ogledali tudi na zadnji ediciji festivala, saj so bile skice in končen izdelek razstavljene na avtorjevi pregledni razstavi Od študenta animacije do filmskega profesionalca. kot je za rezidenčnega umetnika v navadi, ni samo plakat tisto kar oblikuje, velik del predstavlja tudi pregled njegovega dela na razstavi, ponavadi v Kinodvor.Galeriji, letos pa tudi v Slovenski kinoteki.

za okvirji prve galerije je bilo moč videti pregled vseh njegovim dosedanjih animacij, skic in fotografij iz snemanj ter v vitrini lutke iz kratkega študijskega animiranega filma Katiska ter v drugem delu razstave risbe iz njegovega kratkega animiranega filma Kuhine.

več o Jonijev ustvarjanju, animiranju, festivalskem živjenju in še marsičem pa v videu spodaj

Joni Männistö: Od študenta animacije do filmskega profesionalca (5.–11. december 2016)

na razstavi je na ogled najrazličnejše gradivo, od zgodnjih skic do zgodborisov, od oblikovnih zasnov likov do izdelanih lutk. risane sličice in poskusni posnetki za film Jata prikazujejo, kako je
bila animacija videti, preden je bilo gradivo skenirano, pobarvano in v
računalniškem programu sestavljeno v film. fotografije in posnetki
procesa dela dajejo vpogled v moj postopek izdelave stop animacije in
dela s filmskim trakom. 35-milimetrski trak filma Re-Cycling ter skice
in končna podoba za plakat Animateke 2016 razkrivajo tehnike, ki jih
uporabljam za prikaz barv izpod črne površine. razstava povzema prvih
deset let mojega raziskovanja čudežne dežele animiranega filma.” -Joni Männistö

v nadaljevanju fotke iz Kinodvor.Galerije

Kuhina (Swarming) 2011; risana animacija (ogled animacije možen tukaj)
sinopsis: otrok odkrije življenje znotraj mrtve ptice in se začne s tem igrati