Loading cart contents...
Rožnati oktober
Rožnati oktober 2021 – Bodi in ostani zdrava
Tako v svetu kot tudi v Združenju Europa Donna Slovenija vsako leto obeležujemo Rožnati oktober – mednarodni mesec osveščanja o raku dojk.
Podobno kot v večini razvitih držav je rak dojk tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Rak dojk pa ni izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi do 2% moških, zato ni odveč opomnitii kako pomembni so zdrav način življenja, zgodnje odkrivanje bolezni in odgovornosti do svojega zdravja.
V združenju zato poudarjajo, da v času pandemije ne smemo pristati na slabši dostop do zdravstva in pravočasne diagnostike, da se je treba odzvati vabilom presejalnih programov ter biti pozoren na morebitne zdravstvene težave.
V duhu ozaveščanja o raku na dojki #GirlsGang #Forever sem se tokrat povezala z Ines in Ženskega cikla, menstrualno mentorico in svetovalko za simptotermalno metodo Sensiplan, ki zase pravi, da je predvsem ženska, ki ima ogromno strast do tega, da prebuja ostale ženske in to preko spoznavanje svojega mesečnega cikla.
V nadaljevanju bom povzela njen oktobrski novičnik (prijaviš se lahko tukaj), kjer spregovori o vzrokih za nastanek raka na dojki ter kakšen vpliv imajo na telo neizražena čustva, sploh jeza, ki ima skozi zgodovino nasplošno zelo negativen vpliv na ženske.
Tako, prostor ter besedo ali virtualni svinčnik na tej točki predajam Ines!
Ali veš, da večina bolezni izvira iz nerazrešene travmatične izkušnje, ki smo jih doživeli kot otroci? Verjetno si za to že slišala, iskreno rečeno sem jaz šele sedaj dovolj suverena, da lahko stojim za tem dejstvom, pred tem sem se vedno nagibala k temu, da ni mogoče imeti bolezni le na podlagi nerezrešene bolečine, ki se skriva v ozadju. Z lastnim doživljanjem in iskanjem resnice, pa sem iz dneva v dan bolj dovzetna za svoja čutenja in opažanja.
Torej kaj pripelja do raka na dojki?
Našla sem zelo zanimiv članek o raku na dojki in največji razlog so dolgoletni stresni dejavniki. To so tisti dejavniki kadar zatremo svoje lastne potrebe in želje, zato, da ustrežemo drugim. Stres iz okolja, stres svojih misli in omejajočih prepričanj, stres svojega telesa kadar pozabimo poskrbeti zanj, itd. Stres, ki se s tem nakopiči, je kroničen. Ženske z rakom na dojki so v večini primerov utrujene, izčrpane, žalostne, popolnoma odrezane od sebe in svojih želja. A ni zanimivo, da je vsem ženskam, ki zbolijo za rakom na dojki, to skupno?
Gabor Mate pravi, da so ženske bolj nagnjene k razvoju raka na dojki, če je eden od njenih staršev bil čustveno nedosegljiv ali v primeru drugih disfunkcij v vzgoji.
Ženska se kot otrok nauči zatreti svoje emocije, predvsem jezo (kar je pri ženskah zelo pogosto, saj so jezne ženske oklicane za histerične ali nevrotične, in tako nimajo prostora za izraz jeze), v odrasli dobi pa ji primankuje varnih, ljubečih odnosov, poleg tega večinoma deluje v smeri konstantne oskrbe za druge. Zopet, postavljenje svojih potreb in želja na drugo mesto.
Morda si že opazil_a, da smo v družbi, kjer se cenijo in vrednotijo ženske, ki najprej poskrbijo za svoje otroke, moža ter stare starše, predno poskrbijo zase, in morda si prav tako opazil_a, da se cenijo ženske, ki niso preveč glasne, ki se ne postavljajo po robu. Čeprav je tega precej manj kakor je bilo pred parimi desetletji, je to še vedno zelo prisotno in to lahko zelo hitro opazimo, če smo le na to pozorni.
Živimo v patrialhalnem svetu, kjer so še vedno vodilne vrednote tiste, ki poveličujejo moške oziroma toksično moško vedenje.
To se zelo lepo poveže s knjigo, ki sem jo prebrala, in sicer The Dance of Anger, ki govori ravno o tem.
Ženske po celem svetu smo naučene zatirati svojo jezo in zaradi zatiranja ter nezmožnosti zdravega izražanja čustva, ki ni nič drugačno od čustva veselja, se to žal zabeleži v naših telesih.
Potisnjena čustva postanejo v telesu okamenela energija, kjer ni pretoka, ni svobode do izraza, ni gibanja, ki se skozi mnoga leta preoblikuje v neko vrsto bolezni. In ne, to žal ni samo genska nagnjenost, ker če bi bila, potem se ne bi število žensk z rakom na dojki v zadnjih 100 letih mnogo povečalo. Prav tako neplodnost.
Gre za precej globlji problem, ki pa je istočasno tudi rešljiv. Seveda, to ne pomeni, da ni težko.
Spustiti se v svoje rane, v svojo bolečino, ozavestiti svoje obrambne mehanizme, se naučiti opazovati, sprejemati tako slabo kot dobro, sprejeti vse odcepljene dele sebe, imeti zavedanje okoli svojih občutkov in telesa, vse to zahteva precej energije in časa.
Kar pa se v naši patriarhalni družbi, ki jo vodi kapitalistični sistem, ne vrednoti, ne ceni in ne daje poudarka, na koncu koncev s tem tudi ne moraš plačati račune. In obstaneš. Dobiš občutek, da se nič ne da storiti. Da, ker si imela takšno otroštvo ali pa ker je družba takšna kot je, si obsojena na bolezen.
No, seveda temu ni tako! Imaš vso moč! Čeprav to terja veliko energije in časa, je čar v tem, da se nikamor ne mudi. Ni potrebno vsega takoj ozavestiti, to je potovanje in je proces.
Proces, ki traja celo življenje. Z vsakim majhnim korakom, ki ga naredimo v smeri sprejemanje sebe, izraza sebe in svoje lastne resnice, smo bližje temu, da to okamenelo energijo postopoma omehčamo in transformiramo.
Ines Stojanović že nekaj let raziskuje ženski endokrini sistem, svoje znanje pa je še dodatno razširila s šolanjem o Naravnem načrtovanju družine, kjer se je naučila uporabljati Simptotermalno metodo Sensiplan. Njena menstrualna zgodba je precej zapletena, zato se je odločila, da o tem spregovori tudi na glas. Ugotovila je, da v tem ni sama in da se veliko žensk srečuje z hormonskim neravnovesjem, zato je globoko prepričana, da je osnova za reševanje teh problemov spoznavanje svojega cikla.
Njeno vodilo je spomniti ženske kako zelo pomemben je njihov menstrualni ciklus in kakšno moč ima! Skozi spoznavanje svojega ženskega telesa, kako deluje in zakaj tako deluje, pridobiš poglobljen vpogled vase in sočasno ustvariš stanje, kjer nisi več samo žrtev okoliščin, ampak vodja svojega življenja.
Več o ženskem ciklu in svetovanjih preveri na spletni strani ter pobrskaj za zanimivimi in osebnimi izpovedmi na njene blogu,
Ines pa seveda lahko spremljaš tudi na facebuku in instagramu.
