/ROSE /ɹəʊz/

Uradni izid /ROSE /ɹəʊ?/ bi moral biti na prvi pomladni dan, to je 21. Marca, pa se mi to zaradi trenutnih razmer ni zdelo primerno in sem ga prestavila do nadaljnjega. Želja je bila počakati na čas, ko bo nova edicija lahko zacvetela v polnem pomenu besede, vendar sedaj lahko s popolno zagotovostjo rečem, da je bila ta želja zelo naivna. Zelo idealistična in utopična. Občutek sem imela, da se je čas raztegnil v dolžino, ki mi je tuja. Do točke, ki jo ne vidim, ki so jo ne znam predstavljati. Zato sem se odločila, da uradni izid predstavim na 8. April. Dovolj je bilo čakanja, tehtanja in ugibanj. Zdelo se je, da je časa na pretek, ampak je ta občutek odveč. Groza me je utapljanja v negotovosti.

Na beli fair wear majici je ročno natiskano / ROSE /ɹəʊ?/ Past Present Future in to kar je bila moja inspiracija pred parimi meseci, danes dobiva čisto drug pomen.

Sledim, berem, sodelujem, se informiram o tem kaj se dogaja sedaj in kaj lahko naredimo za prihodnost, ampak, roko na srce, v vsem tem kaosu se najbolj trudim obdržat svoj zen in ustvarjat naprej. Ne želim nehat in se upiram temu, da mi trenutna situacija jemlje voljo in motivacijo. Ampak je težko. Fak ej, ogabna je ta trenutna situacija. Zelo ogabna. Vsakič, ko vidim te grde lopovsko face, bruham v usta in, če kdaj vidim te desničarje v živo, verjetno pobruham še njih. Srce se mi trga ob problemih, ki jih je povzročil virus, in čeprav bi si kdaj želela, nikoli ne bom zares postala imuna na številke. Vsak dan več, vedno znova in še kar ni videti konca.

Kakorkoli, trudim se, da ne bi zašla, ker bi zlahka. Nazaj na /ROSE /ɹəʊ?/, ker ta ideja je večna. Prilagodljiva na vsako situacijo ter izhaja iz čisto preprostega spoznanja in zavedanja, da imamo moč tukaj in zdaj. Ta trenutek. Da bo preteklost vedno del nas, ampak nas to ne definira. Da lahko (vz)cvetimo kadarkoli. (Od)rastemo kadarkoli. Vse, ko smo za to pripravljeni. Mindfulness. Temu lahko rečemo tudi kako drugače, ampak bistvo je isto.

P.S. A se mogoče spomniš, da je na prvi pomladni dan padal dež? No, lahko ti orišem, da je po celem tednu sonca, na soboto padal dež, cel dan, in v nedeljo spet sijalo sonce, tko, brez oblačka. Mindblowing. Tak, romantično-melanholični-moment, ko sem razmišljala o /ROSE /ɹəʊ?/, o stvareh, o vsem in sedaj nevem več ali je padal dež, ali so bile to samo moje solze? Uff, kako zelo si želim, da iz te metafore zraste nekaj novega, popolnoma novega *insert epik musik, hehe* Plus, ne pozabit zalivat tudi svojih misli. Tudi, če se nam zdijo smešne. Ljubav.